Enciklika papeža Frančiška Laudato siNeskončnost, da bi uresničili encikliko papeža Frančiška, da bi spoznali pravi obseg naše naloge. Po encikliko pojdi sem.
Mi nismo Bog. Zemlja je obstajala pred nami in nam je bila dana. To nam omogoča, da odgovorimo na obtožbo proti judovsko-krščanskemu mišljenju: rečeno je bilo, da je, ker nas poročilo iz Geneze vabi, naj si podredimo zemljo (prim. 1 Mz 1,28), divjemu izkoriščanju narave naklonjeno prikazovanje človeka kot oblastnega in uničevalnega. To ni pravilna razlaga Svetega pisma, kot ga razume Cerkev. Če je res, da smo kristjani včasih napačno razlagali Sveto pismo, moramo danes odločno zavrniti sklepanje o absolutni prevladi nad drugimi bitji iz dejstva, da smo ustvarjeni po Božji podobi, in pooblastila za vladanje zemlji. Svetopisemska besedila je treba brati v njihovem kontekstu, z ustrezno hermenevtiko, in se zavedati, da nas vabijo, naj obdelujemo in negujemo vrt sveta (prim. 1 Mz 2,15). Medtem ko kultivirati pomeni obdelovati, orati ali upravljati, pa negovati pomeni varovati, nadzirati, ohranjati, vzdrževati, čuvati. To pomeni odnos odgovorne vzajemnosti med človekom in naravo. Vsaka skupnost lahko od zemlje vzame, kar potrebuje za svoje preživetje, vendar jo je dolžna tudi varovati in zagotoviti nadaljevanje njene rodovitnosti za prihodnje rodove. Gospod je namreč lastnik zemlje (Ps 24,1), navsezadnje je lastnik zemlje in vsega, kar živi na njej (Dt 10,14). Zato Bog zavrača vsakršno zahtevo po absolutnem lastništvu: Zemlja se ne sme trajno prodati, kajti zemlja je moja, vi pa ste pri meni le tujci in polovični državljani (Lv 25,23).
To varovanje, zaščita, nadzor, ohranjanje, varovanje je veliko bolj zahtevna naloga, kot jo je človeštvo kdajkoli opravilo. Obsežnost te naloge je bila prvič opisana v knjigi Ravni civilizacije "Napaka pri izračunu" na strani 399. Lahko smo del civilizacije, ki lahko zraste iz teh zastrašujočih nalog, ali pa skrajno kratkovidni superindividualisti, ki živijo v dnevu kot mladi psi in pustijo Bogu, da je lep človek. |
